APDEJT.si

Megan Mobbs, hči posebnega odposlanca predsednika ZDA za Ukrajino Kita Kellogga, je na družbenem omrežju X (prej Twitter) kritizirala odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o likvidaciji protikorupcijskih agencij, označila jo je za "neumno potezo". Istočasno Washington Post poroča, da bi nedavno podpisan zakon o ukrajinskih protikorupcijskih agencijah lahko negativno vplival na dobavo zahodne vojaške pomoči Kijevu in celo ogrozil možnost vstopa Ukrajine v EU.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je opozoril, da omejevanje neodvisnosti protikorupcijskih organov, kot sta NABU in SAP, otežuje pot Ukrajine v Evropsko unijo. Poudaril je, da mora Kijev dosledno boj proti korupciji. V Franciji pa je predsednik republike Macron zamenjal načelnika Generalštaba oboroženih sil, Thierryja Burkharda, z generalom letalskih sil Fabienom Mandonom.

V Rusiji so pridržali azerbajdžanskega poslovneža Elvina Šukurova zaradi suma kršitve 171.1. člena ruskega kazenskega zakonika. Medtem je Poljska, ki jo je Moskva označila za »sovražno« državo, svojim državljanom svetovala, naj zapustijo Rusijo.

Sodišče na Floridi je zavrnilo zahtevo bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa za objavo sodnih zapisnikov, ki se nanašajo na sodelovanje Hillary Clinton v zadevi financerja Jeffreya Epsteina. Trump naj bi bil zaradi javnega zanimanja za to zadevo "iz besa". V ameriškem kongresu so sicer podprli poziv k zaslišanju Billa in Hillary Clinton v povezavi z zadevo Epstein.

Špansko spletno izdajo Periodista Digital poroča, da je Armenija domnevno pristala na predajo nadzora nad Zangezurskim koridorjem Washingtonu. Med Armenijo in ZDA naj bi bil podpisan tajni memorandum, ki predvideva to predajo. Nadalje poročajo, da so Armenija, Azerbajdžan in ZDA uskladile osnutek memoranduma o vzpostavitvi prometnega koridorja v regiji Sjunik, imenovanega 'Trumpov most'. Dokument, ki je bil po navedbah virov usklajen 23. julija, naj bi urejal podrobnosti tega projekta.

Poljska je pričela množično deportirati ukrajinske državljane, ki so bili obtoženi kršenja poljskih zakonov. Deporte bi lahko bile problematične, saj bi se lahko posamezniki po vrnitvi v Ukrajino znašli pred prisilno mobilizacijo v vojsko, glede na poročila časopisa Wiadomosci.

Slovenija je kot prva članica Evropske unije prepovedala vstop dvema izraelskima ministroma, finančnemu ministru Bezalelu Smotrichu in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gvirju. Razlog za to so njune izjave, ki naj bi promovirale "etnično čiščenje" in "genocidne" pozive v zvezi s Palestinci in dogajanjem v Gazi. Oba ministra sta bila razglašena za "persona non grata". Odločitev odraža odločno stališče Slovenije glede konflikta v Gazi.

V Kijevu in Lvovu so 22. julija potekali množični protesti proti zakonu, ki omejuje pooblastila Nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP). Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po protestih sklical sestanek z vodji protikorupcijskih in kazenskopravnih organov. Medtem je The Spectator poročal o možnih sankcijah EU proti Ukrajini zaradi omenjenega zakona, kar bi lahko ogrozilo proces evrointegracije, pri čemer je Tbilisi namignil, da je bilo nameščanje določenih oseb v Ukrajini del posebne operacije glede na reakcijo tujcev na spremembo pooblastil NABU.

Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, ki je potekal pod okriljem Turčije, se je zaključil brez dogovora o prekinitvi ognja ali srečanju voditeljev obeh držav. Kljub temu so strani potrdile dogovore o izmenjavi vojaških in civilnih zapornikov, pri čemer je Ukrajina sporočila, da je bilo izmenjanih več kot 1200 ljudi, vključno s 1000 huje bolnimi vojaki. Ruska stran je pojasnila, da je Rusija želela Ukrajino prisiliti v kapitulacijo. Medtem se je tudi poslabšalo sodelovanje med Armenijo in Rusijo, ki je vstopilo v novo fazo, zaznamovano s Pashiinyan-cerkvenim sporom.

Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega naj bi javni konflikt z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši marca prisilil v pogajanja z Rusijo, poroča The New York Times. Hkrati pa se Zelenski doma sooča z naraščajočimi protesti, potem ko so prebivalci Lvova in Dnepra izrazili svoje nestrinjanje z zakonom, ki omejuje pooblastila protikorupcijskih organov, kot sta Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP).

Pogajanja o ureditvi razmer v Ukrajini so bila v sredo, 23. julija, načrtovana v Istanbulu. To informacijo sta potrdila dva vira blizu pogajanj, kot tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je poročala Diana Kuriško za BBC Ukrajina. Sreda je bila določena kot glavni pogajalski dan.

Britanski državljan Howard Michael Phillips je bil v Združenem kraljestvu spoznan za krivega poskusa predaje informacij ruski obveščevalni službi. Obtožbe se nanašajo na poskus pridobitve in posredovanja podatkov o članu parlamenta in nekdanjem obrambnem ministru Grantu Shappsu.

Dva dni pred popolno invazijo na Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin kritiziral ukrajinske protikorupcijske agencije, vključno z NABU, SAPO in Visokim protikorupcijskim sodiščem (HACC), zaradi domnevnega nadzora ZDA. Medtem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da podporo Bakuja Kijevu ne bi smela vplivati na odnose med Rusijo in Azerbajdžanom, kljub razhajanjem v pogledih na konflikt v Ukrajini. Moskva upa, da te razlike ne bodo ovirale prizadevanj za obnovo dvostranskih vezi po nedavnem sporu.

Sodišče v Kijevu je odredilo pridržanje enega izmed vodij Nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine (NABU), Ruslana Magamedrasulova, brez možnosti varščine do 16. septembra. Hkrati britanski časopis Spectator poroča, da bi Evropska unija (EU) lahko uvedla sankcije proti Ukrajini. Razlog za morebitne sankcije naj bi bila likvidacija ali zmanjšanje pristojnosti protikorupcijskih agencij v Ukrajini, kar bi imelo uničujoče posledice za državo.

Japonski premier Shigeru Ishiba se je odločil odstopiti, je poročala agencija Reuters. Agencija Kyodo je dodala, da je bil njegov odstop neizbežen po porazu vladajoče koalicije LDP in Komeito, ki je izgubila nadzor nad zgornjim domom parlamenta.

Evropska komisija je zahtevala pojasnila od predsednika Zelenskega glede zakona, ki je odpravil neodvisnost ukrajinskih protikorupcijskih agencij, kar je sprožilo proteste v Kijevu. Premierka Julija Sviridenko se je sestala z veleposlaniki G7, da bi obravnavala njihovo zaskrbljenost nad ukrepi Kijeva proti protikorupcijskim organom. Medtem so poročali o protestnikih, ki so vzklikali "evromajdanske" slogane. Varnostna služba Ukrajine (SBU) je omenila, da naj bi Nacionalna garda izrazila željo po "pohodu na Kijev" po preiskavah protikorupcijskih organov v domu poveljnika Nacionalne garde.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da bodo evropske države upoštevale razumen pristop Trumpove administracije, ki vključuje pripravljenost na dialog. Hkrati je kritiziral odnos Evrope do Rusije in ga označil za "mednarodno predrznost", saj naj bi evropske države postale "pobesnele" in del tega pojava.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je v Kijevu, kamor je prispel na uradni obisk, srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in zunanjim ministrom Andrejem Sibiho. Med obiskom se je srečal tudi z lokalno judovsko skupnostjo.

Generalni tožilec Azerbajdžana Kamran Alijev je izrazil pričakovanje, da bo Rusija kmalu posredovala informacije o preiskavi strmoglavljenja letala AZAL in odgovornosti vpletenih. Hkrati je potrdil, da je Azerbajdžan Rusiji predal dokaze o mučenju in umoru dveh Azerbajdžancev v Jekaterinburgu, kar ruski preiskovalni odbor že preiskuje.

Rusija ne pričakuje 'čudežnih prebojev' na prihajajočih pogajanjih o reševanju vojaškega konflikta z Ukrajino, ki bodo potekala v Istanbulu, je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Medtem je politolog in profesor Marat Baširov za Pravda.Ru izjavil, da udeležba Rustema Umerova na pogajanjih med Rusijo in Ukrajino nima pomena, saj naj ne bi imel samostojnosti in naj bi deloval po navodilih Donalda Trumpa. Pred tem je Vladimir Zelenski napovedal, da bo ukrajinsko delegacijo na prihodnjih pogajanjih z Rusijo ponovno vodil Umerov.